Ker sem si v šoli moral izbrati izbirni predmet, sem si izbral likovni krožek. Nekako sem se najbolj videl tam, čeprav nisem znal tako lepo risati. Bolj sem razmišljal v tej smeri, da se bomo imeli lepo in da mi ne bo naporno. Nisem hotel izbrati kakšnega predmeta, kjer bi se učili. Tako sem začel hoditi na likovni krožek. Bilo je res fajn. Skupaj smo se smejali in ustvarjali.
Potem pa je prišel dan, ko nam je učiteljica rekla, da naj vsak nariše kar si sam želi. Kar nekaj časa sem premišljeval, kaj naj narišem, potem pa sem se odločil za drevo. Odločil sem se, da bom narisal drevo samo s svinčnikom in da ne bom uporabil nobenih barv. Na koncu, ko smo risbo pokazali svoji učiteljici, me je učiteljica pohvalila.
No, nisem bil samo pohvaljen, prijavila je mojo sliko na tekmovanje. Tega res nisem pričakoval. Očitno je ona videla v moji sliki nekaj več. Jaz sem bil navajen risati takšno drvo, nisem pa pričakoval, da bo kdo nad mojim drevesom navdušen. Tako sem bil ponosen na to, da bo moja slika razstavljena. Učiteljica mi je povedala, da sem lahko še kako ponosen, ker sem narisal res lepo sliko. Tako sem doma povedal, kakšno sliko sem narisal in da jo bodo lahko videli v šoli. Sedaj vem, da znam lepo risati in da je moj stil risanja s svinčnikom. Kajti nimam rad preveč barv, ker je potem preveč vsega. Najbolj uživam, ko lahko rišem s svinčnikom. Učiteljica mi je povedala, da je prav, da sem našel svoj stil risanja in da naj kar tako nadaljujem. Danes nekaj malega narišem vsak dan.