Pri nas doma so domači lešniki, imeli smo to srečo, ko smo kupovali zemljo, da je na njej raslo kar nekaj sadja in med vsemi temi drevesi je bila tudi leska. Kako srečna sem bila, ker sem vedela, da bomo imeli domače lešnike, saj sem jih oboževala, hkrati pa sem vedela, kako zdravi so lešniki za nas.
Konec avgusta smo jih pobrali, olupili in dali sušit. Tako smo jih posušili kar nekaj kilogramov. To je bilo veselje, ker smo vedeli, da jih bomo imeli dovolj za celo zimo. V trgovini takšnih ne dobiš, tega smo se zavedali, da so naši lešniki res dobri in domači.
En večer smo dobili obisk prijateljev in tudi to se zgodi, da imaš popolnoma prazen hladilnik, ker smo odhajali na morje in hrane nismo kupovali. Tako nisem vedela, kaj bi postregla in odločila sem se, da na mizo prinesem neolupljene lešnike. Bilo mi je malo nerodno, ker nisem vedela, kako bodo oni gledali na to, nato pa je vse skupaj izpadlo prav simpatično, ker so lešniki zamotili otroke, mi pa smo se lahko v miru pogovarjali.
Tako so otroci lešnike tolkli zase in tudi za nas. To pa je bil zanimiv večer, tisti večer so lešniki šli v promet, kajti tolkli so jih štirje otroci in vsi skupaj smo jih kar nekaj pojedli. Še danes, ko se srečamo, se spomnimo tega večera in prav lepo nam je bilo. Če bi imeli polno mizo hrane, si ne bi tako zapolnili tega večera, ker so prav lešniki naredili tisti prijetni večer.
Človek ne bi nikoli pomislil na to, da so lahko lešniki na mizi, ko pride obisk, tako pa smo navajeni, da mizo takoj obložimo s sladkarijami in nezdravo hrano in sladko pijačo. Ta večer bomo še ponovili, ker je bil res lep.