Kar nekaj let sem zapustila svoje telo in kilogrami so se samo kopičili. Ne bom rekla, da sem se slabo počutila, a v ogledalu in na tehnici sem videla, da tako ne bo šlo naprej. Kilogramov za mojo težo je bilo preveč. Ker nisem človek fitnesa in teka, sem morala naštudirati, kaj bi bilo tisto, kar bi mene veselo in da bi pri tem tudi hujšala. Odločila sem se za pohode.
Ker doma nisem imela pravilne opreme, sem se odločila, da si grem kupit celotno planinsko opremo. To je bil zame poseben dan, kajti prav uživala sem v ideji, da sem končno nekaj naredila zase. Tako sem si doma vse pripravila in se odločila, da grem na prvi pohod. Ko sem z avtom pripeljala v dolino, kjer sem parkirala avto, sem se počutila noro. Adrenalin je bil visok in komaj sem čakala, da začenm hoditi. Ko sem hodila kakšno uro, pa me je napadla utrujenost, čeprav sem vedela da me čakajo še dve težki uri. Tako se je lep prvi pohod spremenil v težek dan. To pa zato, ker nisem hotela obupati. Lahko bi se obrnila in bi bilo to to, ampak jaz sem hotela doseči cilj in sem tudi ga.
Kako nori občutek je bil to, ko sem dosegla svoj prvi cilj na pohodu, takrat sem si obljubila, da se ne smem predati. Zavedala sem se, da me čakajo še dolge poti do cilja in da ne bodo lahke, vednar sem se zavedala tudi rezultata.
To poletje je bilo zame prelomno. Izgubila sem nepotrebne kilograme in postala prava odvisnica od pohodov.