Opazila sem, da skoraj vedno, ko se nas zbere nekaj žensk na kupu, prej ali slej pogovor nanese na nosečnost in porod. Takrat po navadi kar tekmujemo med sabo. Vsaka bi želela povedati svojo izkušnjo, kako je nosečnost potekala in kakšen je bil porod. Debata se razvname in takrat se moški, če so bili slučajno prisotni, taktno umaknejo.
Tako se nas je tudi zadnjič zbralo pet parov, ker je eden od prijateljev praznoval rojstni dan. Malo smo se poveselili, nekaj dobrega popili in pojedli, nato pa se naklepetali do onemoglosti. Takoj, ko je prva omenila nosečnost, so se moški že zbrali skupaj in se malo oddaljili, saj so vedeli kaj sledi. Ta dan sem se odločila, da bom poskusila samo poslušati, brez da bi kaj pripomnila. Glede na to, da sem običajno precej glasna in tudi imam kaj povedati, saj sem rodila štirikrat, je bil to zame pravi izziv.
Ob poslušanju se mi je zdelo zanimivo, kako sta prav vsaka nosečnost in vsak porod drugačna in to ne samo med različnimi ženskami, temveč tudi pri eni ženski. Kot sem dejala, sem sama rodila štirikrat in vsako nosečnost sem doživljala drugače. Pri prvi sem bila še zelo mlada in sem se počutila več kot odlično, druga nosečnost je potekala malo težje, saj sem otroka nosila precej nizko in nisem smela dvigovati predmetov težjih od pet kilogramov. Tretjič mi je bilo slabo in sem veliko bruhala, zato sem komaj čakala, da se ta nosečnost konča.
Četrtega otroka sva dobila kar nekaj let kasneje, prvi trije so bili že dokaj samostojni in jaz sem bila že bolj umirjena, zato je ta nosečnost potekala zelo mirno. Domnevam, da bi v primeru, da bi imela še otrok, bila vsaka naslednja nosečnost spet drugačna. Da ne govorimo o porodih, tudi tam je vsak potekal drugače, nekateri so bili lahki, drugi pa ne.
