Moj stil so kavbojke in navadna bela majica

Violeta Posted in Kavbojke Tagged ,,,

Lahko se še kako trudim, da bom spremenila svoj stil, ampak preveč imam rada kavbojke in belo majico. Ja, seveda je to stil, ki ga pogosto nosim celo poletje, pozimi pa belo majico zamenjam za črno, to je vse, kar naredim. Včasih se zdim sama sebi dolgočasna, kar se tiče oblačenja, včasih pa sem si prav všeč in ponosna nase, da imam svoj stil, ki ga nosim.

Moje prijateljice so po navadi vedno bolj urejene od mene. Do tega pride hitro, kajti če ženska da gor lepo oblekico in obuje pete, potem sigurno pritegne več pogledov, kot pa jih jaz, ko ima kavbojke in belo majčko. No, sicer smo si ljudje različni in tako jaz pritegnem tudi kakšne pogled moških, ki jim je moj stil pri srcu. Tudi takšni obstajajo. 

Najpomembnejše je to, da se sama v tem stilu najboljše počutim. Kdaj sem že skušala nositi drugačni stil in zgodilo se je samo to, da sem zapravila za oblačila, ki jih kasneje nisem nosila. Zato sedaj, ko mi je nekaj trenutno všeč, vedno dvakrat premislim, preden kupim, ker se da zgoditi, da bodo oblačila ostala v omari in jih ne bom več nosila. 

Poleti nosim bolj svetle kavbojke, pozimi pa seveda bolj temne. Tudi pozimi je moj stil lep, kajti temne kavbojke in črna majčka lahko izpade prav lepo. Tako sem ponosna nase, na sovjo postavo. Imam sicer srečo, ker je moja postava lepa, sem suha in seveda se kavbojke na takšno postavo podajo bolj in bolj sproščeno jih nosiš, kot pa če imaš preveč kilogramov. 

Še naprej bom v svojih naslednjih letih ohranjala ta stil, ker to sem jaz in takšno me ljudje poznajo. Če bi sedaj začela nositi obleke, bi me čudno gledali, kajti navajeni so, da nosim kavbojke in majčke dveh barv in to so v beli in črni. 

Doma so nam še kako prav prišli domači lešniki

Violeta Posted in Lešniki Tagged ,,

Pri nas doma so domači lešniki, imeli smo to srečo, ko smo kupovali zemljo, da je na njej raslo kar nekaj sadja in med vsemi temi drevesi je bila tudi leska. Kako srečna sem bila, ker sem vedela, da bomo imeli domače lešnike, saj sem jih oboževala, hkrati pa sem vedela, kako zdravi so lešniki za nas.

Konec avgusta smo jih pobrali, olupili in dali sušit. Tako smo jih posušili kar nekaj kilogramov. To je bilo veselje, ker smo vedeli, da jih bomo imeli dovolj za celo zimo. V trgovini takšnih ne dobiš, tega smo se zavedali, da so naši lešniki res dobri in domači.

En večer smo dobili obisk prijateljev in tudi to se zgodi, da imaš popolnoma prazen hladilnik, ker smo odhajali na morje in hrane nismo kupovali. Tako nisem vedela, kaj bi postregla in odločila sem se, da na mizo prinesem neolupljene lešnike. Bilo mi je malo nerodno, ker nisem vedela, kako bodo oni gledali na to, nato pa je vse skupaj izpadlo prav simpatično, ker so lešniki zamotili otroke, mi pa smo se lahko v miru pogovarjali. 

Tako so otroci lešnike tolkli zase in tudi za nas. To pa je bil zanimiv večer, tisti večer so lešniki šli v promet, kajti tolkli so jih štirje otroci in vsi skupaj smo jih kar nekaj pojedli. Še danes, ko se srečamo, se spomnimo tega večera in prav lepo nam je bilo. Če bi imeli polno mizo hrane, si ne bi tako zapolnili tega večera, ker so prav lešniki naredili tisti prijetni večer. 

Človek ne bi nikoli pomislil na to, da so lahko lešniki na mizi, ko pride obisk, tako pa smo navajeni, da mizo takoj obložimo s sladkarijami in nezdravo hrano in sladko pijačo. Ta večer bomo še ponovili, ker je bil res lep.